Ko smo začeli načrtovati to stanovanje, smo si zastavili preprosto, a zahtevno vprašanje: kako ustvariti prostor, ki se bo v jutranjih urah kopal v svetlobi, zvečer pa ponujal topel, zaščiten ambient — brez da bi se odrekli praktičnosti vsakodnevnega življenja?
Odprt tloris kot izhodišče
Odločitev za odprt tloris ni bila zgolj modna izbira — bila je strateška. Z odstranitvijo nepotrebnih notranjih sten smo ustvarili zvezno prehajanje med kuhinjo, jedilnico in dnevnim prostorom. Ta trojica tvori živo jedro stanovanja, kjer se zbira življenje.
Hkrati smo ohranili jasne funkcionalne cone. Kuhinja ni samo prehod — ima lasten kotiček, ki ga zamejuje otoček. Jedilnica se organski odpira tako v kuhinjo kot v dnevni prostor, kar med obroki ustvarja občutek skupnosti.
Velika okna, večja od pričakovanj
Osrednja fasada je zasnovala tri visoka okna od tal do stropa — vsako z razlogi. Severovzhodna orientacija zagotavlja mehko, enakomerno jutranjo svetlobo brez neposrednega sončnega pregrevanja. Jugo zahodna stran popoldne prepusti toplo zlato svetlobo, ki naredi dnevni prostor neustavljivo privlačen.
- Senčila, vgrajena v nadpražnik, so popolnoma skrita — brez vidnih vodil ali okvirjev
- Navzkrižno prezračevanje med NE in JZ fasado omogoča naravno hlajenje brez klimatske naprave
- Nizko okno v spalnici sega do tal, kar ustvarja zaseben balkonski ambient brez balkona
Premišljena razporeditev: vsak kvadratni meter šteje
Hodnik v klasičnem pomenu besede pri tem stanovanju ne obstaja. Vstopna cona se nemoteno nadaljuje v garderobni prostor, ta pa naprej v jedro stanovanja. Izgube prostora ni — vsak meter kvadratni opravlja svojo nalogo.
Spalnica je z namestitvijo na severno stran zaščitena pred popoldansko vročino in hrupom s ceste. Kopalnica, ki ji je neposredno sosednja, ima naravno osvetlitev skozi matiran stekleni panel — redkost, ki stanovalce razvaja z dnevno svetlobo celo pri jutranjih rutinah.
Materiali, ki govorijo z arhitekturo
Svetel hrastov parket horizontalno vodi oko vzdolž daljše osi stanovanja in optično podaljšuje prostor. Kuhinjski otoček iz belega kamna s subtilnimi žilami deluje kot skulptura, ne zgolj kot delovna površina. Stene ostajajo enotno bele — ne sterilno, temveč kot platno za svetlobo, ki se skozi dan stalno preminja.


